Вовед
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na člen 110 od Ustavot na Republika Makedonija i člen 71 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija (“Služben vesnik na Republika Makedonija” br. 70/92), na sednicata održana na 13 dekemvri 2000 godina, donese
Р Е Ш Е Н И Е
Текст
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe ustavnosta na člen 3 stav 2 vo delot
2. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe ustavnosta na člen 3 stav 2 vo delot: ” i drugite propisi ” i člen 4 stav 4 vo delot: ” i drugi propisi ” od Zakonot označen vo točkata 1 od ova rešenie, zatoa što osporeniot del na odredbite od Zakonot ne bile vo soglasnost so člen 8 stav 1 alineja 3, člen 19 i člen 51 od Ustavot. Imeno, Ustavot ne dopuštal možnost so drugi propisi osven so Ustavot i zakon, da se opredeluva kako verskite zaednici i religioznite grupi će ja vršat svojata dejnost, nitu da se opredeluvaat obvrski za građanite.
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored člen 3 stav 2 od Zakonot, verskite zaednici i religioznite grupi svojata dejnost ja vršat vo soglasnost so Ustavot, zakonite i drugite propisi, a spored člen 4 stav 4 od Zakonot, izrazuvaweto na veroispovesta ili pripadnosta na verska zaednica, odnosno religiozna grupa ne go osloboduva građaninot od obvrskite što kako građanin gi ima spored Ustavot, zakonite i drugi propisi.
4. Spored člen 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, vlade-eweto na pravoto e edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.
So člen 19 od Ustavot se garantira slobodata na veroispovesta i slobodnoto i javno, poedinečno ili vo zaednica so drugi, izrazuvawe na verata.
Spored člen 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot i zakonite. Sekoj e dolžen da go počituva Ustavot i zakonite.
Trgnuvajći od sodržinata na navedenite ustavni odredbi, a imajći ja predvid sodržinata na delot na osporenite odredbi od Zakonot i pričinite za nivnoto osporuvawe navedeni od podnositelot na inicijativata, se postavuva prašaweto, dali so tie osporeni delovi se povreduvaat ustavnite principi za vladeewe na pravoto, slobodata na veroispovesta i obvrskata na sekoj za počituvawe na Ustavot i zakonite.
Spored misleweto na Sudot, so zakonskata opredelba deka verskite zaednici i religioznite grupi svojata dejnost ja vršat vo soglasnost, pokraj so Ustavot i zakonite i so drugi propisi i deka izrazuvaweto na veroispovesta ili pripadnosta na verska zaednica, odnosno religiozna grupa ne go osloboduva građaninot od obvrskite što kako građanin gi ima, pokraj, spored Ustavot i zakonite, i spored drugi propisi, ne se povreduvaat napred navedenite ustavni principi.
Imeno, spored člen 51 stav 1 od Ustavot, među drugoto, propisite moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot i zakonite, a spored člen 52 od Ustavot e predvidena obvrska za objavuvawe na propisite i zabrana na nivno povratno dejstvo. Po- natamu, soglasno člen 68 stav 2 od Ustavot, Sobranieto za vršewe na rabotite od svojata nadležnost donesuva i odluki, deklaracii, rezolucii, preporaki i zaklučoci, a Vladata na Republika Makedonija, među drugoto, spored člen 91 od Ustavot, ja utvrduva politikata na izvršuvaweto na zakonite i drugite propisi na Sobranieto i e odgovorna za nivnoto izvršuvawe, predlaga propisi što gi donesuva Sobranieto, donesuva uredbi i drugi propisi za izvršuvawe na zakonite. Isto taka, soglasno člen 110 alineja 2 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika Makedonija odlučuva, među drugoto, za soglasnosta na drugite propisi so Ustavot i zakonite.
Od navedenite ustavni odredbi, nedvosmisleno proizleguva deka Sobranieto na Republika Makedonija vo opredeleni slučai, pokraj Ustavot i zakoni, donesuva i drugi propisi so koi se rešavaat različni prašawa od negovata nadležnost. Od tie pričini, upotrebenite termini “drugi propisi” što vo konkretniot slučaj se osporuvaat, se odnesuvaat na tie propisi, što pokraj zakonite, spađaat vo domenot na nadležnosta na Sobranieto i Vladata na Republika Makedonija i tie se del na pravniot poredok na zemjata utvrden so Ustavot.
Trgnuvajći od napred navedenoto, Sudot ne go postavi prašaweto za soglasnosta na osporenite delovi na člen 3 stav 2 i člen 4 stav 4 od Zakonot za verskite zaednici i religioznite grupi so napred navedenite odredbi od Ustavot.
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odluči kako vo točkata 1 od ova rešenie.
6. Ova rešenie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na Sudot d-r Todor Xunov i sudiite Bahri Isqami, d-r Nikola Krleski, Olga Lazova, d-r Stojmen Mihajlovski, d-r Milan Nedkov, d-r Jovan Proevski, Besim Selimi i d-r Josif Talevski.
U. br. 181/2000
13 dekemvri 2000 godina
S k o p j e
lk
ПРЕТСЕДАТЕЛ
на Уставниот суд на Република
Македонија
Д-р Тодор Џунов