139/2000-0-0

У.бр.139/2000

Вовед

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na člen 110 od Ustavot na Republika Makedonija i člen 71 stav 1 alineja 1 i 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija (“Služben vesnik na Republika Makedonija” br.70/92), na sednicata održana na 13 dekemvri 2000 godina, donese

Р Е Ш Е Н И Е

Текст

1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe ustavnosta na člen 19 stav 1 vo delot “ili so drug propis”, člen 19 stav 2 vo delot “i so drug propis”, člen 20 stav 1 vo delot “i so drug propis”, člen 27 stav 2, člen 64 stav 1 vo delot “osven generalniot, odnosno državniot sekretar” i na člen 77 stav 1 vo delot “osven generalniot, odnosno državniot sekretar” od Zakonot za državnite službenici (“Služben vesnik na Republika Makedonija” br.59/2000);

2. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe na postapkata za ocenuvawe ustavnosta na člen 22 stav 1 vo delot “vonredni okolnosti” i “tri meseci” od zakonot označen vo točkata 1 od ova rešenie.

3. Stamen Filipov od Skopje, na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe ustavnosta na odredbite od Zakonot označeni vo točkite 1 i 2 od ova rešenie.

4. Spored navodite vo inicijativata, opredeluvaweto, vo člen 19 stavovite 1 i 2 i vo člen 20 stav 1, državniot službenik da mora da počituva i drugi propisi, a ne samo Ustav i zakoni, ne bilo vo soglasnost so temelnata vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija – vladeewe na pravoto (člen 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot) i so ustavnoto načelo – sekoj e dolžen da go počituva Ustavot i zakonite (člen 51 stav 2 od Ustavot), kako ni so sodržinata na zakletvata koja ja dava državniot službenik – “….. će gi počituvam Ustavot i zakonite” (člen 17 stav 1 od Zakonot za državnite službenici).

Na sednicata Sudot utvrdi deka spored člen 19 stav 1 od Zakonot, “državniot službenik e dolžen da gi izvršuva naredbite na ministerot odnosno funkcionerot koj rakovodi so organot od člen 3 stav 2 na ovoj zakon, odnosno na neposredno pretpostaveniot državen službenik i da postapuva po niv vo soglasnost so Ustavot, so zakon ili so drug propis”. Ponatamu, vo člen 19 stav 2 od Zakonot se predviduva “ako državniot službenik smeta deka naredbata od stav 1 na ovoj člen ne e vo soglasnost so Ustavot, so zakon i so drug propis dolžen e za toa da mu ukaže na toj koj ja izdal naredbata”. Vo člen 20 stav 1 od Zakonot se opredeluva deka “državniot službenik e dolžen da ja čuva državnata i službenata tajna na način i pod uslovi utvrdeni so zakon i so drug propis”.

Trgnuvajći od prezumpcijata deka, pri regulirawe na osporenata materija, zakonodavecot ja imal predvid ustavnata koncepcija za funkcijata na podzakonskite propisi, a taa e tie akti da go ostvarat izvršuvaweto na Ustavot i zakonite taka što će douredat odredena zakonska materija vo zakonski ramki i će uredat način i postapka na sproveduvawe na zakonite vo praktikata (što proizleguva od člen 91 stav 1 alineja 5 na Ustavot, od člen 96 na Ustavot, ….) Sudot smeta deka državnite službenici neminovno treba da se dolžni da gi počituvaat, pokraj Ustavot i zakonite, i drugite propisi pri vršeweto na svoite zadači, odnosno deka takvoto zakonsko rešenie ima ustavna osnova vo navedenite ustavni odredbi.

Poradi toa, Sudot utvrdi deka ne može da se postavi prašaweto za soglasnosta na osporenite zakonski odredbi so navedenite ustavni odredbi.

5. Spored navodite vo inicijativata, propišuvaweto, vo člen 27 stav 2 od Zakonot, ovlastuvawe za funkcionerot koj rakovodi so državniot organ da može so svoj akt da opredeli koi državni službenici vo uslovi na štrajk moraat da rabotaat zaradi obezbeduvawe neprečeno izvršuvawe na funkciite na državniot organ, ne bil vo soglasnost so člen 38 stav 2 od Ustavot spored koj samo so zakon može da se ograniči pravoto na štrajk.

Na sednicata Sudot utvrdi deka so člen 27 stav 1 se predviduva deka “državnite službenici se dolžni vo ostvaruvaweto na pravoto na štrajk da obezbedat minimum neprečeno izvršuvawe na funkciite na organot od člen 3 stav 2 na ovoj zakon, neophodno nivo vo ostvaruvaweto na pravata i interesite na građanite i na pravnite lica i izvršuvaweto na ratifikuvanite međunarodni dogovori”, a so osporeniot člen 27 stav 2 od Zakonot se opredeluva deka “ministerot, odnosno funkcionerot koj rakovodi so organot od člen 3 stav 2 na ovoj zakon, so akt go opredeluva neophodniot minimum na državni službenici koi će rabotat zaradi obezbeduvawe na uslovite od stav 1 na ovoj člen”.

Od iznesenite zakonski odredbi, spored misleweto na Sudot, proizleguva deka Zakonot gi opredelil uslovite odnosno slučaite na ograničuvawe na pravoto na štrajk (toa e minimumot na neprečenoto izvršuvawe na funkciite na organot, potoa neophodnoto nivo vo ostvaruvaweto na pravata i interesite na građanite i pravnite lica i, na kraj, izvršuvaweto na ratifikuvanite međunarodni dogovori – stav 1 na člen 27 od Zakonot), pri što ministerot odnosno funkcionerot e ovlasten da go opredeli samo neophodniot minimum na lica – državni službenici koi moraat da rabotaat vo takvi uslovi (člen 27 stav 2 od Zakonot), a toa ne znači, kako što smeta inicijatorot, ovlastuvawe so podzakonski propis da može da se ograniči ostvaruvaweto na pravoto na štrajk.

Imajći ja predvid takvata smisla na zakonskata odredba, Sudot smeta deka taa ima ustavna osnova vo ustavnata položba na državnata uprava i na funkcionerot koj rakovodi so nea (člen 96 od Ustavot) i deka taa zakonska odredba ne e vo nesoglasnost so člen 38 stav 2 od Ustavot.

Poradi toa, Sudot utvrdi deka ne može da se postavi prašaweto za soglasnosta na člen 27 stav 2 od Zakonot so navedenite ustavni odredbi.

6. Spored navodite vo inicijativata, predviduvaweto, vo člen 64 stav 1 i člen 77 stav 1 od Zakonot, da se izzemat generalniot i državniot sekretar od disciplinska odgovornost i od ocenuvawe na nivnoto rabotewe iako i tie, kako drugite, se državni službenici, ne bile vo soglasnost so člen 9 od Ustavot bidejći tie odredbi sozdavale neednakvost pomeđu državnite službenici i gi privilegirale navedenite dve kategorii sekretari.

Na sednicata Sudot utvrdi deka člen 64 stav 1 od Zakonot predviduva “za povreda na službenata dolžnost državniot službenik, osven generalniot odnosno državniot sekretar, odgovara disciplinski”, a člen 77 stav 1 od Zakonot, opredeluva “državnite službenici, osven generalniot, odnosno državniot sekretar, vo tekot na nivnata rabota, vrz osnova na postojano sledewe sekoja godina se ocenuvaat najdocna do krajot na prvoto trimesečije na narednata godina za izminatata godina”.

Trgnuvajći od toa deka generalniot odnosno državniot sekretar se rakovodni državni službenici od najvisok rang (člen 6 stav 2 od Zakonot), deka tie se imenuvaat bez objavuvawe na javen oglas (člen 10 stavovi 1 i 4 i člen 11 stav 1 od Zakonot) i deka imaat odnapred opredelen mandat povrzan so mandatot na funkcionerot koj rakovodi so organot (člen 10 stavovi 2, 3 i 5 od Zakonot), proizleguva deka nivnata odgovornost i ocenuvaweto na rabotata ja vrši funkcionerot koj rakovodi so organot i koj može po tie osnovi da gi razreši od tie raboti i zadači, poradi što nivnoto izzemawe od disciplinska odgovornost ne znači nemawe na nikakva odgovornost i afirmacija na nerabotewe, tuku, naprotiv, imaat pogolema odgovornost od drugite državni službenici (zakana od, direktno, razrešuvawe, a ne nekoja pomala odgovornost, što e srazmerno na nivnata položba vo hierarhijata na državnite službenici odnosno se zapazuva principot povisok rang-pogolema odgovornost.

Poradi toa, Sudot utvrdi deka ne može da se postavi prašaweto za soglasnosta na navedenite delovi od dvete zakonski odredbi so člen 9 od Ustavot, kako i so temelnata vrednost na ustavniot poredok-vladeewe na pravoto, opredeleno vo člen 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot.

7. Spored navodite vo inicijativata, predviduvaweto, vo člen 22 stav 1 od Zakonot, možnost za rasporeduvawe na državniot službenik bez negova soglasnost nadvor od mestoto na negovoto živealište vo situacii na vonredni okolnosti pri što toa rasporeduvawe da može da trae do 3 meseci, ne bile vo soglasnost so člen 125 stavovite 1 i 3 od Ustavot spored koj postoi vonredna sostojba koja može da trae do 1 mesec.

Na sednicata Sudot utvrdi deka so člen 22 stav 1 od Zakonot se opredeluva “državniot službenik bez negova soglasnost može da bide rasporeden vo istiot ili vo drug organ od člen 3 na ovoj zakon, nadvor od mestoto na negovoto živealište vo slučaj na vonredni okolnosti (prirodni nepogodi, epidemii, poplavi i slično) se dodeka tie traat, no ne podolgo od tri meseci”.

Spored člen 125 od Ustavot, vonredna sostojba nastanuva koga će nastanat golemi prirodni nepogodi ili epidemii (stav 1), pri što postoeweto na vonredna sostojba na teritorijata na Republika Makedonija ili nejzin del go utvrduva Sobranieto po predlog na pretsedatelot na Republikata, Vladata ili najmalku 30 pratenici (stav 2), a odlukata so koja se utvrduva postoeweto na vonredna sostojba se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici i ima važnost najmnogu 30 dena (stav 3).

Od iznesenite ustavni odredbi proizleguva deka pod kategorijata-vonredna sostojba se podrazbiraat (1) golemi prirodni nepogodi ili epidemii, (2) na celata teritorija na državata ili nejzin del (poznačaen), (3) postoeweto go utvrduvaat najvisokite državni organi (Sobranieto, pretsedatelot na Republikata, Vladata), (4) odlukata za postoewe na vonredna sostojba se donesuva so apsolutno mnozinstvo na Sobranieto.

Osporenata zakonska odredba ureduva prašawa okolu odnesuvaweto na državniot službenik pri prirodni nepogodi, epidemii, poplavi i slično, koi ne se proglasuvaat i koi nemaat taka golemo dejstvo za da bidat kvalifikuvani za sostojba.

Ottuka, Sudot smeta deka so inicijativata se bara sporeduvawe na dve različni kategorii (vonredna sostojba i vonredni okolnosti) odnosno se inicira ocenuvawe na edna materija uredena so zakon so materija od Ustavot koja ne go ureduva toa prašawe, poradi što po takvata inicijativa, soglasno člen 28 stav 1 alineja 3 od Delovnikot, nema procesni pretpostavki za postapuvawe. Od tie pričini, Sudot odluči da ja otfrli inicijativata.

8. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odluči kako vo točkite 1 i 2 od ova rešenie.

9. Ova rešenie, vo odnos na člen 19 stavovite 1 i 2, člen 20 stav 1 i člen 22 stav 1 od Zakonot ednoglasno, a vo odnos na člen 27 stav 2, člen 64 stav 1 i člen 77 stav 1 od Zakonot so mnozinstvo glasovi, Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na Sudot d-r Todor Xunov i sudiite Bahri Isqami, d-r Nikola Krleski, Olga Lazova, d-r Stojmen Mihajlovski, d-r Milan Nedkov, d-r Jovan Proevski, Besim Selimi i d-r Josif Talevski.

U.br.139/2000
13 dekemvri 2000 godina
S k o p j e
lk

ПРЕТСЕДАТЕЛ
на Уставниот суд на Република
Македонија
Д-р Тодор Џунов

Leave a Reply