104/2005-0-0

Вовед

О Д Л У К А

Текст

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na člen 110 od Ustavot na Republika Makedonija i člen 71 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija (“Služben vesnik na Republika Makedonija” br.70/1992) na sednicata održana na 26 oktomvri 2005 godina, donese

R E Š E N I E

1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na člen 4 stav 2 od Zakonot za teritorijalnata organizacija na lokalnata samouprava vo Republika Makedonija (“Služben vesnik na Republika Makedonija” br.55/2004).

2. Qubčo Veqanov od Skopje na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na odredbata od zakonot označena vo točkata 1 od ova rešenie.

Spored podnositelot na inicijativata osporeniot člen 4 stav 2 od Zakonot ne bil vo soglasnost so členovite 114, 115 i 116 od Ustavot koi se odnesuvale samo na opštinite kako edinstveni edinici na lokalnata samouprava vo Republikata, dodeka so členot 117 se dozvoluvalo donesuvawe na zakonska regulativa za gradot Skopje samo za negovata organizacija, pa teritorijalnata granica ja nadminuvala ustavnata definiranost na gradot.

Ustavno garantiranoto pravo na građanite na lokalna samouprava se ostvaruvalo samo vo edinicite na lokalnata samouprava t.e. samo vo opštinite i vo oblici na lokalna samouprava koi može da gi osnovaat opštinite. Gradot Skopje ne bil edinica na lokalna samouprava zašto ne bila opština nitu drug oblik na lokalna samouprava osnovana od opština, pa spored toa i ne smeel da gi prezeme nadležnostite na opštinite, a za da funkcionira sinhronizirano vo site negovi delovi kako edinstveno naseleno mesto – najgolem i glaven grad na Republika Makedonija, so členot 117 od Ustavot toj bil definiran kako posebna edinica na lokalna samouprava čija organizacija se predviduva da se uredi so zakon.

Gradot Skopje, kako posebna edinica na lokalna samouprava, od posebna organizaciona edinica se pretvoral vo posebna teritorijalna edinica osobeno so toa što negovata granica se prostirala do granicite na opštinite vo gradot Skopje vo delot što se graničel so sosednite opštini ili se poklopuvala so državnata granica na Republika Makedonija, pa proizleguvalo deka teritorijata na gradot Skopje bila podelena na teritorii na oddelni opštini, a ne deka toj se protega na del od teritorijata na opštinite.

Pomestuvaweto na granicata na gradot Skopje, kako naseleno mesto, poširoko od negovata granica utvrdena so generalen urbanistički plan, ovozmožuvalo gradot Skopje da dobie drugi nadležnosti, koi ne bile neophodni za ostvaruvawe na zaedničkite potrebi i interesi na građanite što proizleguvaat od karakterot na gradot Skopje soglasno člen 117 od Ustavot. Toa spored podnositelot na inicijativata pretstavuvalo gruba aneksija na selata od opštinite vo granicite na gradot Skopje što značelo ne samo negovo teritorijalno proširuvawe, tuku i uzurpacija na ustavno garantiranoto pravo na lokalna samouprava na žitelite na selata, zašto nivnite zaednički potrebi i interesi nemale ništo zaedničko so ostvaruvaweto na zaedničkite potrebi i interesi na građanite na gradot Skopje i so negovata organizacija, soglasno člen 115 stav 2 od Ustavot.

Gradot Skopje, kako posebna edinica na lokalna samouprava, poradi toa što ne bil spomnat vo člen 116 od Ustavot, ne možel da bide edinica na lokalna samouprava so teritorijalna postavenost, pa spored toa ne možel da ima nitu teritorijalni granici. Neustavnosta na stavot 2 od členot 4 od Zakonot za teritorijalnata organizacija na lokalnata samouprava vo Republika Makedonija, bila tokmu vo toa što granicata na gradot Skopje ja determinira kako teritorijalna granica. Deka vo stavot 2 od členot 4 se raboti za čisto teritorijalna granica potvrduval i faktot što granicata na gradot se granicite na opštinite vo gradot Skopje vo delot što se graničat so sosednite opštini ili se poklopuvaat so državnata granica na Republika Makedonija.

Sublimirano kažano opštinite nadležnostite gi crpele od členovite 114, 115 i 116, a gradot Skopje od člen 117 od Ustavot na Republika Makedonija.

3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored členot 4 stav 1 od Zakonot za teritorijalnata organizacija na lokalnata samouprava vo Republika Makedonija, granica na opština se granicite na katastarskite opštini na naselenite mesta vo nejziniot sostav, vo delot što se graničat so sosednite opštini ili se poklopuvaat so državnata granica na Republika Makedonija.

Spored osporeniot stav 2 od ovoj člen, granica na gradot Skopje, kako posebna edinica na lokalnata samouprava, se granicite na opštinite vo gradot Skopje vo delot što se graničat so sosednite opštini ili se poklopuvaat so državnata granica na Republika Makedonija.

4. Spored členot 114 stav 1 od Ustavot, na građanite im se garantira pravoto na lokalna samouprava, a spored stavot 2 na ovoj člen, edinici na lokalnata samouprava se opštinite.

Teritorijalnata podelba na Republikata i podračjata na opštinite se ureduvaat so zakon, soglasno členot 116 od Ustavot.

Členot 117 stav 1 od Ustavot utvrduva deka gradot Skopje e posebna edinica na lokalna samouprava čija organizacija se ureduva so zakon.

Spored točka 1 od Amandman XVII na Ustavot, vo edinicite na lokalnata samouprava građanite neposredno i preku pretstavnici učestvuvaat vo odlučuvaweto za prašawa od lokalno značewe, a osobeno vo oblastite na javnite službi, urbanizmot i ruralnoto planirawe, zaštitata na okolinata, lokalniot ekonomski razvoj, lokalnoto finansirawe, komunalnite dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata i detskata zaštita, obrazovanieto, zdravstvenata zaštita i vo drugi oblasti utvrdeni so zakon.

Spored točka 2 od ovoj Amandman, vo gradot Skopje građanite neposredno i preku pretstavnici učestvuvaat vo odlučuvaweto za prašawa od značewe za gradot Skopje, a osobeno vo oblastite na javnite službi, urbanizmot i ruralnoto planirawe, zaštitata na okolinata, lokalniot ekonomski razvoj, lokalnoto finansirawe, komunalnite dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata i detskata zaštita, obrazovanieto, zdravstvenata zaštita i vo drugi oblasti utvrdeni so zakon.

Ottuka proizleguva deka Amandmanot XVII na Ustavot utvrduva deka vo edinicite na lokalnata samouprava i vo gradot Skopje građanite neposredno i preku pretstavnici učestvuvaat vo odlučuvaweto za prašawa od lokalno značewe, odnosno od značewe za gradot Skopje vo točno opredeleni oblasti među koi i od oblasta na urbanizmot i ruralnoto planirawe, so možnost da učestvuvaat vo odlučuvaweto i za prašawa od drugi oblasti utvrdeni so zakon.

Zakonot za teritorijalnata organizacija na lokalnata samouprava vo Republika Makedonija e donesen vrz osnova na člen 116 od Ustavot, spored koj teritorijalnata podelba na Republikata i podračjata na opštinite se utvrduvaat so zakon.

Pritoa, Ustavot ne se vpušta vo reguliraweto na prašawata vo vrska so teritorijalnata podelba na Republikata i podračjata na opštinite, tuku nedvosmisleno upatuva ovie prašawa da se uredat so zakon, so što prepuštil reguliraweto na site prašawa od ovie oblasti da bide vo isklučiva nadležnost na Sobranieto na Republika Makedonija kako pretstavnički organ na građanite i nositel na zakonodavnata vlast vo Republikata.

So ovoj zakon se ureduva teritorijalnata organizacija na lokalnata samouprava vo Republika Makedonija; se osnovaat opštinite kako edinici na lokalnata samouprava; se utvrduvaat podračjata na opštinite i na gradot Skopje kako posebna edinica na lokalnata samouprava; se utvrduvaat imiwata, sedištata i granicite na opštinite; se opredeluvaat vidot i imiwata na naselenite mesta; se ureduva spojuvaweto, podelbata i promenata na granicite na opštinite i na gradot Skopje, kako i drugi prašawa što se odnesuvaat na teritorijalnata organizacija na lokalnata samouprava.

Spored člen 3 od ovoj zakon, podračje na opština opfaća edno ili poveće naseleni mesta so katastarski opštini utvrdeni vo soglasnost so zakon, a podračjeto na gradot Skopje kako posebna edinica na lokalnata samouprava, go sočinuvaat podračjata na opštinite vo gradot Skopje.

Spored člen 12 od ovoj zakon vo gradot Skopje se osnovaat 10 opštini so utvrdeni naseleni mesta i toa:

1. Opština Aerodrom – seloto Dolno Lisiče;
2. Opština Butel – selata: Vizbegovo, Qubanci, Quboten i Radišani;
3. Opština Gazi Baba – selata: Brwarci, Bulačani, Goce Delčev, Idrizovo, Inxikovo, Jurumleri, Raštak, Singelić, Smiqkovci, Stajkovci, Stračinci, Creševo i Trubarevo;
4. Opština Đorče Petrov – selata: Volkovo, Gračani, Kučkovo, Nikištane, Novo Selo i Orman;
5. Opština Karpoš – selata: Bardovci i Gorno Nerezi;
6. Opština Kisela Voda – selata: Dračevo i Usje;
7. Opština Saraj – selata: Arnakija, Bojane, Buković, Glumovo, Gorno Svilare, Grčec, Dvorce, Dolno Svilare, Kondovo. Kopanica, Krušopek, Laskarci, Qubin, Matka, Paničari, Raduša, Raović, Rašče, Rudnik Raduša, Semenište, Čajlane i Šiševo;
8. Opština Centar;
9. Opština Čair i
10. Opština Šuto Orizari -seloto Gorno Orizari.

Ovie opštini imaat sedište vo gradot Skopje.

So Zakonot za teritorijalnata organizacija na lokalnata samouprava vo Republika Makedonija se osnovani opštinite kako edinici na lokalnata samouprava i se utvrdeni podračjata na opštinite, no istovremeno e utvrdeno i podračjeto na gradot Skopje kako posebna edinica na lokalnata samouprava koe što go sočinuvaat podračjata na opštinite vo gradot Skopje.

Ottuka proizleguva deka iako gradot Skopje e posebna edinica na lokalnata samouprava, negovata posebnost ne može da se odnesuva samo na gradot kako urbana celina vo potesna smisla, tuku deka tokmu taa posebnost mu dava pravo na gradot Skopje da gi vrši svoite nadležnosti vo ramkite na svoeto podračje koe istovremeno e i podračje na opštinite što go sočinuvaat gradot Skopje. Toa znači deka opredeluvaweto na granicata na gradot Skopje vo smisla na osporeniot člen od Zakonot e neophoden uslov za funkcionirawe na gradot Skopje i za ostvaruvawe na negovite ustavni nadležnosti, poradi što Sudot oceni deka ne može osnovano da se postavi prašaweto za soglasnosta na osporeniot člen od Zakonot so odredbite od Ustavot što se odnesuvat na lokalnata samouprava.

5. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odluči kako vo točkata 1 od ova rešenie.
6. Ova rešenie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na Sudot Liljana Ingilizova-Ristova i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Mahmut Jusufi, Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram Položani, Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.

U.br.40/2005
26 oktomvri 2005 godina
S k o p j e
lk

ПРЕТСЕДАТЕЛ
на Уставниот суд на Република
Македонија
Лилјана Ингилизова-Ристова