95/2005-0-0

95/2005-0-0

Вовед

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110 i 112 od
Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot na Ustavniot sud na
Republika Makedonija (“Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br. 70/1992), na
sednicata odr`ana na 29 mart 2006 godina donese

О Д Л У К А

Текст

1. SE UKINUVA ~len 32 stav 1 to~ka 7 i ~len 62 stav 1 to~ka g) od
Zakonot za izvr{uvawe (“Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br. 35/2005).

2. Ovaa odluka proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto vo
“Slu`ben vesnik na Republika Makedonija”.

3. Ustavniot sud na Republika Makedonija po inicijativa na Stamen
Filipov od Skopje so Re{enie U. br. 95/2005 od 8 fevruari 2006 godina povede
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~len 32 stav 1 to~ka 7 i ~len 62 stav 1
to~ka g) od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ovaa odluka, zatoa {to osnovano se
postavi pra{aweto za nivnata soglasnost so Ustavot.

4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 32 stav 1
to~ka 7 od Zakonot za izvr{uvawe, za izvr{itel mo`e da bide imenuvano lice koe,
me|u drugite uslovi, go ispolnuva uslovot da ne e krivi~no osuduvano i protiv
nego da ne se vodi krivi~na postapka, dodeka spored ~len 62 stav 1 to~ka g),
funkcijata na izvr{itelot mu prestanuva ako bide osuden za krivi~no delo.

5. Spored ~len 8 stav 1 alineja 1 i 3 od Ustavot na Republika
Makedonija, osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo
me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot i vladeeweto na pravoto se temelni
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.

Spored ~len 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedonija se ednakvi
vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na ko`ata,
nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata
i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.

Spored ~len 13 stav 1 od Ustavot, liceto obvineto za krivi~no delo }e
se smeta za nevino se dodeka negovata vina ne bide utvrdena so pravosilna
sudska odluka.

Spored ~len 14 stav 1 od Ustavot, nikoj ne mo`e da bide kaznet za delo
koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so zakon ili drug propis kako kaznivo
delo i za koe ne bila predvidena kazna.

Spored ~len 23 od Ustavot, sekoj gra|anin ima pravo da u~estvuva vo
vr{eweto na javnite funkcii.

Spored ~len 32 stav 1 i 2 od Ustavot, sekoj ima pravo na rabota,
sloboden izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna
obezbedenost za vreme na privremena nevrabotenost i sekomu, pod ednakvi uslovi,
mu e dostapno sekoe rabotno mesto.

Spored ~len 51 stav 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot i so
zakon.

Spored ~len 54 stav 1 od Ustavot, slobodite i pravata na ~ovekot i
gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni so Ustavot. Soglasno
stav 3 na ovoj ~len, ograni~uvaweto na slobodite i pravata ne mo`e da bide
diskriminatorsko po osnov na pol, rasa, boja na ko`a, jazik, vera, nacionalno
ili socijalno poteklo ili op{testvena polo`ba.

Spored ~len 1 od Zakonot za izvr{uvawe, so ovoj zakon se ureduvaat
pravilata spored koi izvr{itelite postapuvaat zaradi prisilno izvr{uvawe na
sudska odluka koja glasi na ispolnuvawe na obvrska. Odredbite od ovoj zakon se
primenuvaat i vrz prisilno izvr{uvawe na odluka donesena vo upravna postapka
koja glasi na ispolnuvawe na pari~na obvrska, kako i na izvr{uvawe na brod i na
vozduhoplov.

Soglasno ~len 3 od Zakonot, izvr{itelot go sproveduva izvr{uvaweto.

Izvr{itelot, zamenikot na izvr{itel i pomo{nikot na izvr{itel,
soglasno ~len 11 stav 1 to~ka 6 od Zakonot za izvr{uvawe, se definirani kako
lica koi vr{at javni ovlastuvawa utvrdeni so zakon, imenuvani soglasno
odredbite na ovoj zakon, koi direktno odlu~uvaat za dejstvijata {to treba da se
prezemat vo ramkite na nivnite ovlastuvawa za da se sprovede izvr{nata odluka i
da gi prezemat izvr{nite dejstvija.

Soglasno ~len 40 stav 1 od Zakonot za izvr{uvawe, izvr{itelot gi
prezema slednive dejstvija: prima pismeni i usmeni barawa za izvr{uvawe; vr{i
dostava na sudski pismena; vr{i dostava na nalozi, zapisnici, zaklu~oci i drugi
dokumenti koi proizleguvaat od vr{eweto na negovata rabota; vr{i legitimirawe
na strankite i u~esnicite vo izvr{uvaweto; pribira podatoci za imotnata
sostojba na dol`nikot vo funkcija na izvr{uvaweto; donesuva nalozi, zaklu~oci,
sostavuva zapisnici, barawa i slu`beni bele{ki; vr{i popis, procena, plenidba,
proda`ba na podvi`ni predmeti, prava i nedvi`nosti, prima sredstva od
dol`nikot, predava vo vladenie i raspredeluva sredstva; vr{i iseluvawe i drugi
izvr{ni dejstvija potrebni za sproveduvawe na izvr{uvaweto opredeleni so zakon
i podzakonski akti; vr{i objavuvawe vo sredstvata za javno informirawe i vr{i
drugi dejstvija predvideni so zakon.

Izvr{itelot go imenuva ministerot za pravda vrz osnova na konkurs
(~len 33 od Zakonot).

Soglasno ~len 31 od Zakonot, izvr{itelot se imenuva za podra~jeto na
osnoven sud i izvr{uva izvr{ni ispravi na sudot ili organot ~ie sedi{te e na
podra~jeto za koe{to e imenuvan, a pri sproveduvawe na izvr{uvaweto prezema
dejstvija na celata teritorija na Republika Makedonija.

Izvr{itelot ima svoe sedi{te, pe~at, {tembil, deponiran potpis, kako i
posebna smetka (~len 35 od Zakonot). Soglasno ~len 36 od Zakonot,
Ministerstvoto za pravda na imenuvaniot izvr{itel, zamenik na izvr{itel i
pomo{nik na izvr{itel im izdava legitimacija.

Spored ~len 39 od Zakonot, izvr{itelot ne smee da vr{i javni funkcii,
ili rakovodni, nadzorni i upravni funkcii vo trgovski dru{tva, dr`avni zavodi,
slu`bi za naplata, trgovski dejnosti, posredni~ki, notarski i advokatski
raboti. Izvr{itelot ne smee da bide vo slu`ba na verska zaednica ili religiozna
grupa. Ovie zabrani ne se odnesuvaat na vr{ewe nau~ni, umetni~ki i nastavni
dejnosti, dejnosta sudski preveduva~, kako i za vr{ewe do`nosti vo Komorata i
vo me|unarodnite zdru`enija na izvr{iteli.

So cel za nepre~eno sproveduvawe na izvr{uvaweto izvr{itelot ima pravo
na pristap do site informacii i podatoci od rabotodava~ot, bankite, javnite
knigi i registrite za konkreten dol`nik. Izvr{itelot pri sproveduvawe na
izvr{uvaweto ima pravo da pobara podatok ili asistencija od dr`aven organ koj
ima obvrska da sorabotuva so izvr{itelot (~len 41 od Zakonot).

Izvr{itelot podle`i na disciplinska odgovornost (Glava {esta od
Zakonot) kako i na materijalna odgovornost za {teta pri~ineta so nezakonsko
sproveduvawe na izvr{nite dejstvija i so neispolnuvawe na dol`nostite {to gi
ima kako izvr{itel (~len 43 od Zakonot).

Spored ~len 46 od Zakonot, izvr{itelot za izvr{enite dejstvija ima
pravo da naplati nagrada po tarifa koja ja propi{uva Ministerot za pravda.

6. Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi i odredbite od Zakonot za
izvr{uvawe i razgleduvaj}i gi osporenite ~lenovi 32 stav 1 to~ka 7 i 62 stav 1
to~ka g) od ovoj zakon od aspekt na pri~inite navedeni vo inicijativata, Sudot
smeta deka tie ne se vo soglasnost so ustavnoto na~elo na vladeewe na pravoto,
kako i na~elata na prezumpcija na nevinost i zakonitost vo propi{uvaweto i
izrekuvaweto na krivi~nite sankcii utvrdeni so ~len 13 stav 1 i ~len 14 stav 1
od Ustavot.

Imeno, nesporno e deka so spomenatite odredbi od Zakonot za
izvr{uvawe se propi{uvaat pravni posledici od osuda za krivi~no delo vo vid na
zabrana na steknuvawe na opredeleno pravo (vo slu~ajot so osporeniot ~len 32
stav 1 to~ka 7 – zabrana za imenuvawe na javna funkcija), odnosno pravna
posledica {to se sostoi vo gubewe na ve}e steknato pravo (vo slu~ajot so
osporeniot ~len 62 stav 1 to~ka g) – prestanok na funkcijata izvr{itel), poradi
osuda za krivi~no delo.

Ocenuvaj}i gi osporenite odredbi od aspekt na principot na vladeeweto
na pravoto {to e temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija
Sudot smeta deka poradi nivnata nepreciznost tie ne se vo soglasnost so ~len 8
stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija.

Ova od pri~ina {to vo dvete osporeni odredbi ne se navedeni nitu
krivi~nite dela, nitu pak izre~enite sankcii {to vo konkreten slu~aj bi
pretstavuvale pre~ka edno lice da bide imenuvano za izvr{itel, odnosno poradi
koi na imenuvaniot izvr{itel bi mu prestanala funkcijata. Toa zna~i deka vo
slu~ajot so odredbata od ~len 32 stav 1 to~ka 7) vo delot “da ne e krivi~no
osuduvan” zabranata edno lice da bide imenuvano za izvr{itel e generalna,
odnosno taa se odnesuva na osuda za koe bilo krivi~no delo, nezavisno od
negovata priroda ili te`ina, kako i na sekoja izre~ena sankcija nezavisno od
nejziniot vid i visina.

Od formulacijata na osporenata odredba na ~len 62 stav 1 to~ka g),
isto taka, proizleguva deka osudata za koe bilo krivi~no delo, na koja bilo
krivi~na sankcija e pri~ina za prestanok na funkcijata izvr{itel.

Ovie nepreciznosti na osporenite odredbi, spored Sudot, go
ograni~uvaat pravoto edno lice da bide imenuvano za izvr{itel, odnosno pravoto
da ja vr{i funkcijata izvr{itel duri i vo slu~ai koga krivi~noto delo za koe
liceto e osudeno ne e vo nikakva vrska so ovaa funkcija. Od ovie pri~ini, Sudot
utvrdi deka formulaciite na osporenite zakonski odredbi se nedovolno precizni i
jasni i kako takvi ne obezbeduvaat pravna sigurnost na gra|anite, kako eden od
elementite na principot na vladeeweto na pravoto.

Spored Sudot, poradi nivnata nepreciznost, osporenite odredbi ne se vo
soglasnost i so ~len 13 stav 1 i ~len 14 stav 1 od Ustavot. Imeno, nedostatokot
vo dvete odredbi na kvalifikacijata “pravosilna” osuda, pretstavuva direktna
povreda na ustavnoto na~elo na prezumpcija na nevinost, bidej}i doveduva do toa
liceto da se smeta za vinovno pred negovata vina da bide utvrdena so pravosilna
sudska odluka. Pokraj toa, spored Sudot, pravnite posledici od osudata ne mo`at
da nastapuvaat avtomatski po sila na zakon, tuku toa mo`e da se pravi samo so
pravosilna sudska odluka.

Pritoa, Sudot go ima{e predvid noviot sistem na izvr{uvawe na sudskite
odluki vospostaven so Zakonot za izvr{uvawe, spored koj ovaa nadle`nost
preminuva od dr`aven organ – sudot, na fizi~ki lica – izvr{iteli, koj nu`no
nalaga so zakon jasno i precizno da se uredi statusot, odnosno pravata,
obvrskite i odgovornostite na izvr{itelite kako nositeli na javni ovlastuvawa,
vklu~uvaj}i gi i uslovite potrebni za vr{ewe i prestanok na ovaa funkcija.
Sproveduvaweto na pravosilnite sudski odluki nesomneno pretstavuva dejnost od
javen interes i zaradi negovoto ostvaruvawe, a pred se zaradi za{titata na
li~nite i imotnite prava na gra|anite od eventualni zloupotrebi vo tekot na
izvr{uvaweto, dr`avata ima legitimno pravo so zakon da gi propi{e potrebnite
uslovi {to treba da gi ispolnuva edno lice za da mo`e da bide imenuvano za
izvr{itel, so cel da se obezbedi ovaa funkcija da im bide doverena na lica koi
}e ja vr{at sovesno, stru~no, nepristrasno i profesionalno.

Vo taa smisla, Sudot utvrdi deka predviduvaweto na neosuduvanosta kako
uslov edno lice da bide imenuvano za izvr{itel, ne e vo nesoglasnost so
Ustavot. Me|utoa, toa mora da bide vo soglasnost so op{tite pravila i ramki za
propi{uvawe na pravnite posledici od osudata utvrdeni vo Krivi~niot zakonik
(“Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br. 37/96; 80/99; 4/2002; 43/2003;
19/2004 i 81/2005). Taka, spored ~len 101 od Krivi~niot zakonik, pravnite
posledici od osudata {to se nadovrzuvaat na osudite za opredeleni krivi~ni
dela, mo`e da nastapat samo koga za krivi~noto delo na storitelot mu e izre~ena
kazna zatvor. Pravni posledici mo`at da se predvidat samo so zakon. Spored ~len
102 od istiot zakonik, pravnite posledici od osudata nastapuvaat so denot na
pravosilnosta na presudata (stav 1). Pravnite posledici od osudata {to se
sostojat vo zabrana na steknuvawe na opredeleni prava traat najdolgo deset
godini od denot na izdr`anata, prostenata ili zastarenata kazna (stav 2). So
bri{ewe na osudata prestanuvaat pravnite posledici od osudata (stav 3).

Znači neosuduvanosta kako uslov edno lice da bide imenuvano za
izvr{itel može da egzistira samo za konkretno definirani krivični dela za koi
na storitelot so pravosilna sudska presuda mu e izrečena kazna zatvor i taa
može da trae točno opredelen period, a ne kako trajna zabrana za imenuvawe na
ovaa funkcija (kako što e slučaj so del od osporenata odredba od člen 32 stav 1
točka 7).

Trajnata zabrana za imenuvawe izvr{itel poradi krivi~na osuda za koe
bilo krivi~no delo i na koja bilo krivi~na sankcija, odnosno prestanokot na
funkcijata izvr{itel od istite pri~ini, spored Sudot e neproporcionalna na
celite poradi koi zakonodavecot ja utvrdil i predizvikuva prekumerno i
neopravdano ograni~uvawe na pravata na gra|anite. Od ovie pri~ini Sudot utvrdi
deka takvoto ograni~uvawe na pravata na gra|anite ne e vo soglasnost so
principot na vladeewe na pravoto sodr`an vo ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot.

[to se odnesuva do odredbata od ~len 32 stav 1 to~ka 7 vo delot “i da
ne se vodi krivi~na postapka”, poradi toa {to zakonskiot uslov spored koj za
izvr{itel mo`e da bide imenuvano lice protiv koe ne se vodi krivi~na postapka,
doveduva do sostojba liceto da se smeta za vinovno pred negovata vina da bide
utvrdena so pravosilna sudska odluka, Sudot utvrdi deka ovoj del od osporenata
odredba ne e vo soglasnost so na~eloto na prezumpcijata na nevinost od ~len 13
stav 1 od Ustavot.

7. Vrz osnova na iznesenoto Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od ovaa
odluka.

8. Ovaa odluka Sudot ja donese vo sostav od pretsedatelot na Sudot
Liljana Ingilizova-Ristova i sudiite d-r Trendafil Ivanovski, Mahmut Jusufi,
Mirjana Lazarova Trajkovska, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Bajram
Polo`ani, Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.

U. br. 95/2005
29 mart 2006 godina
Skopje

ПРЕТСЕДАТЕЛ
на Уставниот суд на Република
Македонија
Лилјана Ингилизова-Ристова

Leave a Reply